Koliko kokakol spijete pred oddajo?
Oh, ne pretiravam, ker me stalno svarijo, da mehurčki niso dobri za grlo, ampak meni je v
redu, ker mi da pravi moški glas.
Koliko jih nanese na dan?
Ne vem, v glavnem pijem samo kokakolo, ampak moram reči, da zadnje čase ni več prava. Malo so
popustili pri gaziranju, kompaktnosti, skratka, nekje varčujejo. Zgleda, da je tudi Coca-Cola v
krizi.
Je lažje biti tisti, ki intervjuva, ali tisti, ki je intervjuvan?
Ljudje k meni zelo radi hodijo, se pravi, da je zelo lahko biti intervjuvan, ampak jaz imam
pa probleme z dajanjem intervjujev, ker že predolgo sedim na drugi strani, tako da mi je ta vloga
popolnoma tuja.
Ste kdaj prešteli, koliko oddaj ste vodili doslej?
Saj je čisto enostavno, 11 let jih vodim, torej približno 50 tednov, se pravi okoli 500.
Je v vseh teh letih sploh kdaj odpadla zaradi vas?
Nikoli, v 20 letih Studia City nisem manjkal niti v eni.
Ste pri kakšnem gostu kdaj imeli tremo?
Na začetku sem imel probleme, ker nismo snemali v živo. Ko snemaš vnaprej, imaš, zlasti ko si
na začetku, stalno občutek, da si na generalki, in nimaš prave ostrine in
samozavesti - po eni strani zato, ker šele začenjaš, po drugi pa zato, ker ima tudi gost
velik privilegij, ki si ga v živo ne more privoščiti, in ti intervju enostavno prekine. Ko se snema
vnaprej, gre vedno kaj narobe, v živo pa nikoli nič.
Kaj pa potem, ko ste šli v živo?
V hipu sem mutiral.
Iz zombija v človeka?
Ne, takrat sem se spremenil v voditelja, prej sem bil pa človek, ves prestrašen, majhen,
izgubljen (smeh).
Je pod levo vlado bolj sproščeno?
Ne. Če kdo misli, da ima Studio City kje kakšen kredit, je to popolna zabloda. Nima ga niti
na levi niti na desni. Odkrat je na oblasti nova vlada, v studiu nismo imeli ne premiera ne
predsednika. V prejšni vladi je bilo kakšnega desnega ministra celo lažje dobiti kot zdaj levega.
Se strinjate z Laibachi, ki so v pismih bralcev kot odgovor na vaš intervju s Slavojem Žižkom
v Mladini zapisali, da ima Žižek prav tudi, kadar se moti?
Seveda, in tudi, kadar ima prav, se moti. Žižek je intoniral filozofski prostor, v katerem je
to mogoče. Žižek je pač heglovski um in ta um se giblje v paradoksih, absurdih in negativnostih.
Nikoli ni to, kar je. Ni bil Hegel ideal heglovskega uma, ampak je to Žižek.
Mimo pride Manica Janežič in ga vpraša, koga bo gostil v oddaji.
Slavka Gabra pa napade na geje - žrtve, mučenike, slovenskega Harveyja Milka ...
Mislite, da je napad gejem bolj koristil, kot škodoval?
Ne, ampak čudi me to, da mora vsako manjšinsko gibanje skozi mučeniško fazo, zmeraj mora teči
neka kri, vedno se morajo v očeh drugih preroditi v krvi ...
Saj se ne pretepajo sami ...
Ja, ne pretepajo se sami pa tudi ne izzivajo se sami, ampak natanko to slišimi pri ženskah,
ki so posiljene: „Saj je sama iskala, naj bo doma za štedilnikom“. Za geje je
natanko ista logika: „Naj bodo doma, pa se jim ne bo nič zgodilo“. Kot vemo, ta logika ni
pripeljala daleč. Ženske nikoli več ne bodo samo za štedilnikom, seks ne bo nikoli izginil in geji
tudi ne. Desnica bo morala živeti s tem.
Nekateri očitajo Studiu City, da gre za TV kopijo Mladine ...
Verjetno zato, ker sem jaz pri Mladini, sicer pa ne. Nihče drug ni pri Mladini, politike
oddaje ne delam jaz.
Kaj pogrešate Busha, glede na to, da ste v Mladini tako radi pisali o njem?
Ja, ja, Bush je bil odličen material za razmišljanje in pisanje, ampak če bi dal na tehtnico
dobro pisanje in dobrega predsednika … Po drugi strani pa ga je zamenjal Obama, ki je tudi dober
material za pisanje, ker mora stalno trgovati in iskati neko sredino, da ne bi deloval preveč
radikalno, preveč levo.
Ste kdaj pisali pod psevdonimom?
Ja, seveda. Imel sem jih cel kup, tudi dva ženska. Ko sta ta tisti dve ženski izginili, so me
začeli preganjati ljudje, kam sta kar naenkrat šli, ker sta bili taki dobri filmski kritičarki s
feministično noto.
In kam sta izginili?
Po referendumu o oploditvi samskih žensk sta se odselili iz Slovenije (smeh).
Mislite, da bo novi film Jamesa Camerona Avatar res mejnik v filmski industriji?
|
|
Akcijo gleda skozi oči Marxa, ne Walta Disneya.©Nik Rovan
|
| |
Vprašanje. Ta mejnik je zdaj star že več kot 10 let. Kot je Kubrick čakal z Umetno
inteligenco, da bo lahko posnel svojo idejo izpred 30 let, približno tako zdaj počne Cameron, ki se
od Titanika dalje ni ukvarjal z ničimer drugim kot s tem, da je iskal novo tehnološko revolucijo.
Nihče še ne ve točno, kaj bo, ker je vse tak top secret. Vsi zgolj ugibajo.
Kakšna bo po vašem mnenju prihodnost filma? Bomo lahko del dogajanja?
Ja, ampak kdo bo to zdržal? To lahko enkrat, dvakrat zdržiš za štos. Komu se pa da iti
dvakrat ali trikrat na teden gledat 3D-film. Nikomur. Nič od tega ni novo, to so vse stare finte,
ki so se pojavile in zamrle. Vsakič ko je filmska industrija v krizi, pride ven z istimi fintami. V
50 letih, ko je televizija ogrozila trg, je bila prav tako invazija filmov v treh dimenzijah.
Bodo kinematografi obstali?
Bodo, ker si bodo izmislili nove trike. Gre za to, da se množi število kanalov, prek katerih
lahko gledaš filme. Filmov ni nikoli v zgodovini videlo toliko ljudi zdaj, samo v kinu se je obisk
zmanjšal. V Sloveniji se je zmanjšal tudi zaradi slabega programiranja. Zdaj je prišlo še do
totalnega kaosa, da v Ljubljani nekaterih filmov sploh ni mogoče videti. Sporočilo je jasno:
downloadajte. To je legitimiranje tega, proti čemur se v filmski idustriji zdaj borijo. Ali bo kdo
zdaj hodil gledat Tranformerje v Celje? Jaz mislim, da ne.
Koliko pa downloadate vi?
Ogromno. Če pa ne zagotavljajo kvalitetnega, kompetitivnega programa (smeh). Velika slovenska
mesta so brez kinodvoran, videoteke so pomrle, ljudje se nikjer več ne morejo naučiti hoditi v
kino.
Film gledate na TV zaslonu ali računalniku?
Na televiziji. Ko gledam film na TV, lahko hkrati pišem.
Gledate en film in pišete o drugem?
Lahko. Tudi berem lahko zraven ali pa gledam dva filma hkrati. Taki časi so, taka priložnost
in priložnost dela tatu (smeh). Vsa ta nova tehnologija nas dobesedno sili v to, nam daje to
možnost. Zakaj je ne bi izkoristili.
Koliko odstotkov filmov med gledanjem previjate naprej?
Kaj pa vem. Glede na to, koliko jih vidim, veliko.
Ali kakšnega previjate nazaj?
Ja, upočasnjeno pa velikokrat gledam filme, ki sem jih že videl.
Bi volili piratsko stranko?
Absolutno. Pirati so bili dobri za razvoj človeštva. Evolucija ne bi bila nikoli tako dobra,
če ne bi bilo piratov.
|
|
V studiju Studia City je že 11 let. ©Nik Rovan
|
| |
Kje pa dobite namige o tem, kateri film si je treba pogledati?
Ker je toliko vsega, je to postal problem. Vsepovsod moraš biti in surfati. Imam mrežo ljudi,
ki me obveščajo. Včasih so bili za to festivali.
Na festivalu se še vedno da dobiti kakšno idejo ...
Ja, ampak festivalov je milijon. Zdaj so drugotnega značaja, tako kot tudi kinoteka ni več
to, kar je bila.
Ste že videli Antikrista Larsa von Trierja?
Ne. Von Trier je malo žalosten po vseh teh debaklih in je hotel spet pritegniti pozornost.
Najlažje jo pritegneš tako, da daš filmu naslov Antikrist in vključiš hudo perverzen, morbiden
seks. To vedno zažge, sploh v Cannesu. Treba je vedeti, da so filmski kritiki srednji razred in
imajo tudi okus srednjega razreda. So ljudje, ki jih zlahka šokiraš. In cannski festival je leglo
takšnega okusa. Mislim, da mu je veliki met uspel.
Ampak pri vas pa zažgejo kakšni akcijski filmi ...
Absolutno, ampak jaz jih gledam skozi oči Karla Marxa, ne Walta Disneyja.
To pomeni ...
Filmi, ki se zdijo na prvi pogled zavrti, desni, konservativni, se z druge strani lahko
zazdijo liberalni, levi, radikalni. Sploh pa, kdor nima smisla za trash, ne more biti filmski
kritiki. Več se lahko naučiš od slabih filmov kot od dobrih.
Kateri je pa res dober slab film?
Flashdance.
Kaj je dober slab trash film?
Transformerji. To je podoben problem kot s kultnimi filmi. Ne moreš reči, zdaj bom pa posnel
en kultni film. Kultni film naredi publika, ki ga hodi stalno gledat.
Je Iztrebljevalec kultni film?
Ja, Iztrebljevalec je propadel, ko je prišel v kino. Naredila ga je publika, ki ga je
stalno hodila gledat. Jaz sem ga šel kakih 15-krat, mislim pa, da ga je šel Vinci Vogue Anžlovar še
večkrat.
Pa se vam zdi, da se je kaj naučil iz njega?
Vinci je od tam pobral vse napačne stvari. Vinci je dober režiser, samo scenarija ne bi smel
sam napisati.
Bi Mitji Okornu Filmski sklad moral dati milijone, ki jih je hotel, da bi posnel novi
film?
Ja, ker gre za fanta, ki je zelo nadarjen, za šovmana, kar slovenski režiserji običajno niso,
in fanta, ki poskuša transcendirati slovenski tip filma, kar je vedno dobrodošlo. Pa treba je
vedeti, da sem jaz njegov prvi film razsul tako kot nihče drug.
Kako pa potem veste, da je dober?
Dobre spote dela in dobre serije na Poljskem, gverilsko se je naučil snemati, skratka miga,
ima oko, zmeraj bolje razmišlja.
Zakaj nikoli ne pišete o razmerah na Filmskem skladu?
Na kraj pameti mi ne pade, ker obstajajo pomembnejše stvari in je dovolj drugih, ki jočejo ob
tem. Če hočejo, naj se pokopljejo sami. Slovenski filmski režiserji naj pa tudi najdejo denar kje
drugje, naj premaknejo rit, če so vsi tako blazno svetovno uspešni in takšne svetovne senzacije,
kot pravijo. Vsako leto nastane truma dobrih filmov, ki bi bili lahko posneti v Sloveniji. Kaj ti
to govori – o neki elementarni zavrtosti, nerazgledanosti in nepismenosti ljudi, ki se v Sloveniji
odločijo, da se bodo ukvarjali s filmom.
|
