Če bi volivci vedeli, kako se financirajo stranke, bi jim kmalu postalo jasno, zakaj nekdo sedi v določeni komisiji.
Simona Habič
“Najbolj sporno je to, da ljudje, ki volimo predstavnike političnih strank, ne vemo na kakšen način so pridobljeni viri njihovega delovanja. Gre za vire financiranja njihovega rednega delovanja in vire financiranja volilnih kampanj,“ nam je zatrdila predsednica društva Integriteta Simona Habič.
Habičeva nadaljuje, da načini financiranja največkrat ustrezajo korupciji. "Največjo težavo vidim pri samem nadzoru in izrekanju sankcij, saj ne pomnim, da bi bile stranke, ki so napačno poročale o svojem delovanju, kadarkoli kaznovane."
Netransparentno doniranje
"Pri financiranju volilnih kampanj so problematična predsvem nakazila, ki so nižja od zakonske določbe," poudari Habičeva. V Sloveniji je meja anonimnosti financiranja določena s trikratno višino povprečne mesečne plače, ki je septembra letos znašala 1.485,58 evrov (bruto). "Anonimnost v drugih evropskih državah je precej nižja. V Belgiji je ta meja 125 evrov, na Portugalskem 350 evrov, v Veliki Britaniji 1.250 evrov. Slovenija tako pade v koš netransparentnosti financiranja političnih kampanj,“ doda.
V Sloveniji je po mnenju predsednice podjetniška kultura še vedno taka, da je bolje, da se ne ve, katero stranko podpira katero podjetje, saj se slednji v nasprotnem primeru bojijo, da bi izgubili del odjemalcev. “Če bi volivci vedeli, kako se financira stranke, bi postalo tudi jasno, zakaj nekdo sedi v določeni komisiji. Pogosto se zgodi, da politične stranke po donaciji podjetjem pridobivajo tudi določene posle,“ konča Habičeva.
|
