Okus po življenju in smrti, seks na glasbo in glasba na seks

»Hej hej, počasneje, prosim.« Pred kakšnimi desetimi leti, ko sva se prvič srečala za pogovor, prvih deset, dvajset, trideset sekund sploh nisem razumela, kaj govori. Zvenelo je, kot bi momljal hitra navodila gasilski enoti pred posredovanjem. Zato sem samo kimala. Ko je povedal zadnji stavek, sem ga prosila, ali lahko upočasni. Michael Winterbottom je gotovo režiser, ki se v hitrosti izgovorje