Osupljiva natančnost likov |
|
Dnevnik
|
|
petek, 3. april 2009 ob 00:03 |
Glavni scenaristični vir slovenskega filma (kot tudi vseh drugih) je leposlovna literatura, zelo malo filmov pa je bilo posnetih po dramskih delih: v preteklosti samo dva - Zarota (1964), ki je temeljila na Kozakovi Aferi in je edini film gledališkega režiserja Francija Križaja, ter Moj ata, socialistični kulak (1987), ki ga je po Partljičevi istoimenski komediji režiral Matjaž Klopčič; v zadnji letih pa prav tako dva, toda oba televizijska in oba po dramah Matjaža Zupančiča - Vladimir (2002) v režiji Zorana Živulovića in Igra s pari (2009) v režiji Mirana Zupaniča.
|
