KRISTA
"Patrik!" Nič. Samo šuštenje iz kopalnice.
"Patrik, a bo kaj? Zamujamo!"
Vsak dan ista pesem. Krista je brcnila torbo v kot predsobe in si utrla pot na hodnik. Pogledala je skozi špranjo v stopnišču. Heda in Lia sta zrli gor; Krista se je za hip spogledala z zdolgočasenima obrazoma zaspanih hčerk. Danes ni bilo časa za zajtrk. Pravzaprav že kar nekaj časa niso več zajtrkovali skupaj, kot so
...
|
|
||||||||
