Štirje najstniki, nič mobitelov in nepregleden gozd

Igorju Šterku, ki mu še nekaj malega manjka do abrahama, gre med slovenskimi filmskimi­ režiserji malce posebno mesto.­ S filmsko podobo je v precej­ kompleksnem razmerju: po eni strani jo doživlja scela­ intuitivno,­ po drugi kot pozoren in profesionalen filmski­ gledalec. To ni tako samo­umevno, kot se morda zdi.Šterk je debitiral leta 1997 s filmom Ekspres, ekspres, poetično romanco­ med mlad