Vzkliknite Hakuna matata!

Kako smo jokali, hlipali, smrkali in metali mokre papirnate robce po tleh kinodvoran, na kup pohojenih kokic. Ker se je to takrat pač zdelo družbeno sprejemljivo. Ko smo zapustili dvorano, smo bili prepričani, da je to bila najboljša stvar, ki smo jo kadarkoli videli na velikem zaslonu. Ni je risanke, ki bi bolj zaznamovala devetdeseta. In še danes smrti Simbovega očeta nismo prav zares predelali.