Danes sem isti, a vendarle drugačen (piše: Kamenko Kesar)

Pogrešam čas, ko se srečam s prijatelji. Ko se obujem, oblečem, stopim iz stanovanja in sedem v avto. Pa stopim pred vrata in pozvonim, torej fizično pozvonim, tako da se z golimi prsti dotaknem zvonca, ne da bi si ob tem navlekel rokavice ali razkužil točke dotika. Vrata se odprejo. Objamemo se. Pogrešam objeme.

Vir

Komentarji(0)

Obrazec za komentiranje

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ime

E-pošta

Komentar

Vpišite prikazane znake

Oddaj komentar