Kovač, takalicanje, budla

»Če ne bi dala nečesa, kar je v meni, na papir, bi kar zbolela,« dé 71-letna Jelka Koselj iz Vrbe. Na papir, platno, jajčno lupino, lahko dodam, ker vem, kako je pogovor naprej tekel. Mi pa od začetka.Leta 1993 je bilo, Jelka Koselj zaposlena v jeseniški železarni 30 let, »razpustili so oddelek, šla sem na čakanje«, še bi delala, pove, pa je niso potrebovali. Pokoj, pa v žalosti na travnik šopek